O, BELA KRAJINA

O, Bela krajina, moj košček sveta,
kjer Kolpa srebrno v brezčasje šumlja,
v vznožju Gorjancev in Mirne gore,
v besedi domači počije srce.

Ko daleč od tebe življenje me tre,
ko težka beseda privabi solze,
takrat mi priplavaš v otožne oči,
vsa svatovska v cvetju pomladne noči.

Pozimi zasanjano bela molčiš,
spomladi pa vsa razcvetena dehtiš,
poleti po mladi otavi dišiš,
jeseni škrlatno in zlato žariš.

O, Bela krajina, ti biser si moj
in vsa bolečina, spominov napoj,
izvir moje pesmi, studenec moči,
sonce za dneve in luna noči.

O, Bela krajina, moj košček sveta,
kjer, Kolpa srebrno v brezčasje šumlja,
v vznožju Gorjancev in Mirne gore,
tu sem doma tu je moje srce.

Besedilo: I. Vatovec

Z nadaljno uporabo spletne strani, se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij...

Nastavitve piškotkov so nastavljene na "dovoli piškotke", s čimer vam omogočamo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Če nadaljujete z uporabo spletne strani brez spremembe nastavitev vaših piškotkov oziroma s klikom na "Sprejmi" spodaj v pasici, potem se strinjate s tem.

Zapri